Predmetnik staro

Doktorski študijski program STROJNIŠTVO je triletni program, ki predstavlja po bolonjski shemi program tretje stopnje. Študijske obveznosti v programu obsegajo skupaj 180 kreditnih točk po ECTS (European Credit Transfer System) sistemu vrednotenja, ki je podlaga za primerljivost študijskih programov in osnova za mednarodno mobilnost študentov v državah z enakim ali primerljivim kreditnim sistemom. Študijski program, katerega strukturo prikazuje Preglednica 3.1.1, je sestavljen iz organiziranih oblik študija v obsegu 60 ECTS, preostalih 120 ECTS pa je namenjenih raziskovalnemu delu za doktorsko disertacijo. Posamezen letnik obsega 60 ECTS, semester pa 30 ECTS.

Predmetnik v doktorskem študiju posameznega kandidata je po doktorskem študijskem programu STROJNIŠTVO sestavljen iz obveznosti, ki sodijo v dve skupini:

1. Organizirane oblike študija (60 ECTS)

a) Teoretski in metodološki sklop
- štirje (4) izbirni predmeti (4x10=40 ECTS)
- dva (2) seminarja (2x5=10 ECTS).

b) Predstavitev dispozicije teme doktorske disertacije in izdelava ter zagovor doktorske disertacije (2x5=10 ECTS).

Opredelitev štirih izbirnih predmetov iz nabora predmetnika študijskega programa predlaga Komisiji za doktorski študij glede na strokovno zanimanje študenta njegov mentor v soglasju s študentom, potrdi pa Komisija za doktorski študij in senat UL FS.
OBRAZEC ZA PREDLOG IZPITOV - REGISTRACIJA IZPITOV

Dva obvezna seminarja, prvi ob zaključku prvega leta študija in drugi ob zaključku 3. semestra, ki ju študent predstavi in zagovarja pred izbrano komisijo, vsebujeta pregled rezultatov dotedanjega raziskovalnega dela. Na njihovi osnovi je študentu omogočena natančnejša določitev problematike za definiranje teme doktorskega disertacije.

Struktura študijskega programa

1.letnik: organizirane oblike študija 35 ECTS
1. semester: organizirani študij 20 ECTS			2. semester: organizirani študij 15 ECTS
Učna enota	Vrsta	ECTS	Učna enota	Vrsta	ECTS
Predmet A	I,O	10	Predmet C	I,G,M,O	10
Predmet B	I,G,O	10	Raziskovalno delo	O	15
Raziskovalno delo	O	10	Seminar I (poročilo o raziskovalnem delu)		5
Skupaj		30	Skupaj		30
2.letnik: organizirane oblike študija 20 ECTS
3. semester: organizirani študij 15 ECTS			4. semester: organizirani študij 5 ECTS
Učna enota	Vrsta	ECTS	Učna enota	Vrsta	ECTS
Predmet D	I,G,M,O	10	Raziskovalno delo	M,O	25
Raziskovalno delo	M, O	15
Seminar II (poročilo o pripravi doktorske naloge)	O	5	Tema doktorske disertacije	O	5
Skupaj		30	Skupaj		30
3.letnik: organizirane oblike študija 5 ECTS
5. semester: organizirani študij 0 ECTS			6. semester: organizirani študij 0 ECTS
Učna enota	Vrsta	ECTS	Učna enota	Vrsta	ECTS
Raziskovalno delo	O	30	Raziskovalno delo	O	25
			Doktorska disertacija	O	5
Skupaj		30	Skupaj		30

Med organizirane oblike študija štejemo tudi predstavitev dispozicije teme doktorske disertacije in izdelavo ter zagovor doktorske disertacije. Predstavitev dispozicije teme doktorske disertacije z izdelano znanstveno hipotezo ter njena odobritev na senatu UL morata biti opravljeni pred vpisom v 3. letnik. Izdelava in zagovor doktorske disertacije sta študentu omogočena ob izpolnitvi pogoja dveh znanstvenih objav s področja doktorske disertacije ter v roku veljavnosti disertabilnosti teme.

2. Raziskovalno delo za doktorsko disertacijo (120 ECTS)

Raziskovalno delo za doktorsko disertacijo mora biti zaključeno z najmanj dvema znanstvenima člankoma s področja obravnavanega v doktorski disertaciji. Članka, pri katerih je kandidat prvi avtor vsaj v enem, morata biti objavljena ali sprejeta v objavo v mednarodno priznanih revijah, ki jih indeksira SCI še pred zagovorom doktorata.

Strukturo študijskega programa po semestrih glede na predpisane obveznosti in oblike študija prikazuje Preglednica 3.1.1. Iz nje je razvidno, da je težišče organiziranih oblik študija (predavanja, seminarji in vaje) v prvih treh semestrih, kar omogoča študentu pridobitev trdnih temeljnih znanj za kakovostno raziskovalno delo na doktorski disertaciji v nadaljevanju študija.

3.1.a Število in poimenska navedba učnih enot

Elemente študijskega programa opredelimo skladno z razdelitvijo študijskih obveznosti na organizirane oblike študija ter dejavnosti namenjene raziskovalnemu delu za doktorsko disertacijo.

3.1.a-1 Organizirane oblike študija

Organizirane oblike študija zajemajo: izbirne predmete, generične predmete, seminarje in delo za doktorsko disertacijo. Vsi predmeti so izbirni. Študent skupaj z mentorjem izbere štiri predmete (1., 2. in 3. semester), ki jih potrdi Komisija za doktorski študij in senat UL FS. Seminarja v 2. in 3. semestru sta obvezna in skupna za vse doktorske študente. S tem zagotavljamo širino študija in interakcijo med doktorskimi študenti. Med organizirane oblike študija štejemo še predlog in predstavitev teme doktorske disertacije (4. semester) ter doktorsko disertacijo z zagovorom (6. semester).

Izbirni predmeti
Vsi predmeti v programu so izbirni in kreditno ovrednoteni z 10 ECTS. Vsebinsko jih je mogoče opredeliti kot predmete z vsebinami pomembnimi za vse študente ne glede na njihovo strokovno opredelitev (Preglednica 3.3.2-a) ter predmete z vsebinami, ki so strokovno specifične za izbrano študijsko smer (Preglednica 3.3.2-b,c,d). Izmed ponujenih izbirnih predmetov študent skupaj z mentorjem izbere dva do štiri predmete (morebitne manjkajoče predmete do zahtevanih štirih predmetov študent realizira ali preko mobilnosti (največ dva predmeta) ali z izbiro generičnih vsebin (največ en predmet)). Izbor predmetov, ki naj bo praviloma zasnovan tako, da dopolnjuje raziskovalno delo študenta, morata odobriti Komisija za doktorski študij in senat UL FS. Z dvonivojskim pregledom izbirnih vsebin za vsakega kandidata in predlagane doktorske teme zagotavljamo ustrezno kakovost, ki jo Fakulteta za strojništvo želi stalno povečevati.

Generični predmeti
Generični oziroma splošni predmeti podajajo prenosljiva znanja in spretnosti. UL FS v svojem predmetniku ne ponuja predmetov z generičnimi vsebinami. Študent pa ima ne glede na to možnost izbire enega generičnega predmeta oziroma generičnih vsebin v obsegu 5 ECTS v okviru doktorskih študijskih programov na UL ali drugod. Manjkajočih 5 ECTS do zahtevanih 10 ECTS na predmet študent nadomesti z dodatnim seminarjem, dogovorjenim z mentorjem in potrjenim na Komisiji za doktorski študij in senatu UL FS, ali dodatnim člankom objavljenim ali sprejetim v objavo v reviji, ki jo indeksira SCI.

Seminarji
Seminar je organizirana oblika študija, ki jo študent izvaja pod vodstvom svojega mentorja, rezultate dela pa v pisni in ustni obliki predstavi javno pred strokovno komisijo določeno s strani senata UL FS. Obveznost študenta v programu sta dva seminarja, ki sta oba ovrednotena s 5 ECTS in sta obvezna za vse študente doktorskega študija. V okviru seminarja se od študenta zahteva prisotnost pri predstavitvah drugih študentov iste študijske smeri in sodelovanje v diskusijah. S tem zagotavljamo razširitev študija preko ožjega področja njegove doktorske disertacije, spoznavanje z rezultati raziskav drugih študentov in interakcijo med doktorskimi študenti. V okviru seminarjev študent poroča o rezultatih svojega raziskovalnega dela. Namen prvega seminarja v 2. semestru je, da študent vzpostavi pregled nad ožjim področjem njegovega raziskovalnega dela. V okviru drugega seminarja v 3. semestru pa študent poroča o elementih disertabilnosti pri rezultatih svojih raziskav in okvirno opredeli temo doktorske disertacije. S tem se zagotovi dodatna časovna kontrola in zgodnji pristop k načrtovanju doktorskega predloga, kar omogoča s študijskim programom predvideno odobritev teme doktorske disertacije do konca drugega letnika.

Tema doktorske disertacije
Najpozneje v 4. semestru (predvidoma na samem začetku semestra) študent predstavi dispozicijo teme doktorske disertacije, ki jo ustrezno utemelji z elementi disertabilnosti, ter zanjo poda znanstveno hipotezo. Kreditno ovrednotenje te študijske obveznosti v iznosu 5 ECTS je pogojeno z odobritvijo teme doktorske disertacije na senatu UL. Prehod v 3. letnik je možen le z odobreno temo doktorske disertacije.

Doktorska disertacija
Doktorsko delo sestavlja raziskovalno delo (120 ECTS), delo, ki je povezano s pripravo dispozicije teme doktorske disertacije (5 ECTS), delo, ki je potrebno za izdelavo doktorske disertacije in njen javni zagovor (5 ECTS). Slednje uvrščamo med organizirane oblike študija. Doktorska disertacija je izvirni prispevek k znanosti, ki mora biti pripravljena v skladu z določili Statuta UL in pravili o doktorskem študiju. Izdelava in zagovor doktorske disertacije sta študentu omogočena ob izpolnitvi pogoja znanstvene objave najmanj dveh znanstvenih člankov s področja obravnavanega v doktorski disertaciji. Članka, od katerih je kandidat prvi avtor vsaj v enem, morata biti objavljena ali sprejeta v objavo pred zagovorom doktorata v mednarodno priznanih revijah, ki jih indeksira SCI. Zagovor doktorske disertacije je mogoč v roku veljavnosti disertabilnosti teme skladno s Statutom UL in pravili o doktorskem študiju.

3.1.a-2 Raziskovalno delo za doktorsko disertacijo
Raziskovalno delo v skupnem obsegu 120 ECTS je usmerjeno v pripravo in izdelavo doktorske disertacije. Delo, ki poteka v različnem obsegu skozi vsa tri leta (25+40+55=120) doktorskega študija, je praviloma individualno znanstveno-raziskovalno delo, ki ga usmerja mentor. V okviru raziskovalnega dela se od študenta pričakuje aktivno udeleževanje z referatom na domačih in mednarodnih delavnicah in znanstvenih konferencah. Študentova obveznost je objava dveh znanstvenih člankov z vsebinami lastnega raziskovanja v mednarodno priznanih revijah, ki jih indeksira SCI. Pri tem mora biti prvi avtor vsaj v enem od člankov.

Mentorstvo
Pomembno vlogo pri izdelavi doktorske disertacije prevzema mentor. Mentor je oseba, ki ima ustrezen naziv visokošolskega učitelja (docent, izredni profesor, redni profesor) oziroma znanstvenega delavca in ima izkazano raziskovalno aktivnost z ustrezno znanstveno bibliografijo s področja teme doktorske disertacije. Pri raziskavah vezanih na laboratorijsko delo mora mentor študentu zagotoviti razpoložljivost raziskovalnih kapacitet oziroma raziskovalne infrastrukture. Študent izbere mentorja po lastni presoji in na podlagi mentorjevih raziskovalnih usmeritev ob vpisu doktorskega študija. Naloga mentorja je usmerjanje študenta tekom študija (izbira predmetov, seminarjev, oblikovanje predloga dispozicije doktorske teme), strokovna podpora pri raziskovalnem delu ter zagotavljanje pogojev za delo na raziskovalni opremi, praviloma v mentorjevem laboratoriju. Študent ima pravico zamenjave mentorja do pričetka 3. semestra študija, le izjemoma in na podlagi utemeljene prošnje študenta pa tudi pozneje. Z zamenjavo mora soglašati novi mentor, spremembo pa mora odobriti Komisija za doktorski študij. Somentorstvo se priporoča v primeru interdisciplinarnosti ali večinštucionalnosti raziskav. O somentorstvu razpravlja in odloča Komisija za doktorski študij.

Mobilnost
V dogovoru z mentorjem lahko študent od predpisanih 40 ECTS strokovnih vsebin, ponujenih z izborom predmetov UL FS (Preglednica 3.3.2-a,b,c,d), izbere do 20 ECTS študijskih vsebin predmetov iz drugih programov UL in primerljivih programov drugih univerz. Študent se lahko v času študija do dva semestra izobražuje na drugi univerzi (do 60 ECTS), tako da lahko tretjino študijskih obveznosti opravi drugje.

3.2 Kreditno ovrednotenje celotnega programa in posameznih učnih enot
Kreditno ovrednotenje programa je določeno s 95. in 96. členom Statuta Univerze v Ljubljani, ki sta ga sprejela Senat in Upravni odbor Univerze v Ljubljani, dne 21.12.2004. Predstavitveni zbornik UL je dostopen na spletnem naslovu http://www.uni-lj.si/files/ULJ/userfiles/ulj/InternationalRelationsZacasno/WelcomeGuideFEBRUARY2006.pdf Tako obsega doktorski študijski program STROJNIŠTVO tri leta in 180 ECTS študijskih obveznosti (Preglednica 3.1.1). Obveznost kreditno ovrednotena z 1 ECTS ustreza 25 uram študentovega dela. Skupno število ur vseh študijskih obveznosti je 750 ur (30 ECTS) na semester oziroma 1500 ur (60 ECTS) na letnik. Celoten študijski program torej zahteva 4500 ur (180 ECTS) skupnih študijskih obveznosti.

Organiziranim študijskim oblikam je namenjenih 1500 ur oziroma 60 ECTS, preostalih 3000 ur oziroma 120 ECTS pa individualnemu raziskovalnemu delu za doktorsko disertacijo.

Vsi predmeti v programu so enako kreditno ovrednoteni z 10 ECTS ali 250 urami. Struktura predmetov z ozirom na posamezne organizirane oblike pouka (predavanje, seminar, vaje) je takšna, da je njihov seštevek 90 ur oziroma 36% vseh študijskih obveznosti študenta pri predmetu. Obseg predavanj je enak 30 ur za vse predmete, to je 12% študentovih obveznosti pri predmetu. Obvezna seminarja (Seminar I. in Seminar II.) sta prav tako enako kreditno ovrednotena s 5 ECTS ali 125 urami.

Delu za doktorsko disertacijo je namenjenih 3250 ur oziroma 130 ECTS, od tega obsega organizirani delež 250 ur oziroma 10 ECTS.

Podrobnejši razrez celotnega programa po analiziranih elementih je prikazan v Preglednicah

Predmetnik

	Oblika	Obveznosti v urah			Obveznosti v ECTS*
		KU	SD	ŠO	E-org	E-raz	ECTS
1. letnik
1.semester
Predmet A	ORG	90	160	250	10		10
Predmet B	ORG	90	160	250	10		10
Raziskovalno delo	RAZ	25	225	250		10	10
Skupaj 1. semester		205	545	750	20	10	30
2. semester
Predmet C	ORG	90	160	250	10		10
Raziskovalno delo	RAZ	50	325	375		15	15
Seminar I.	ORG	25	100	125	5		5
Skupaj 2. semester		165	585	750	15	15	30
Skupaj 1. in 2. semester		370	1130	1500	35	25	60
2. letnik
3.semester
Predmet D	ORG	90	160	250	10		10
Raziskovalno delo	RAZ	25	225	250		15	15
Seminar II.	ORG	25	100	125	5		5
Skupaj 3. semester		165	585	750	15	10	30
4. semester
Raziskovalno delo	RAZ	75	550	625		25	25
Tema doktorske disertacije	ORG	25	100	125	5		5
Skupaj 4. semester		100	650	750	5	25	30
Skupaj 3. in 4. semester		265	1235	1500	20	40	60
3. letnik
5.semester
Raziskovalno delo	RAZ	100	650	750		30	30
Skupaj 5. semester		100	650	750	0	30	30
6. semester
Raziskovalno delo	RAZ	75	550	625		25	25
Doktorska disertacija	ORG	25	100	125	5		5
Skupaj 6. semester		100	650	750	5	25	30
Skupaj 5. in 6. semester		200	1300	1500	5	55	60

Seznam skupnih izbirnih predmetov v študijskem programu

Koda	Predmet	ECTS
001	Akustika in ultrazvok	10
002	Diferencialne enačbe	10
003	Eksperimentalne metode v raziskovalnem delu	10
004	Elasto in termomehanika	10
005	Kaotična dinamika	10
006	Linearna algebra	10
007	Metode končnih in robnih elementov	10
008	Nelinearna mehanika gradiv	10
009	Nevronske mreže	10
010	Numerične metode	10
011	Numerične metode v dinamiki fluidov	10
012	Numerično modeliranje sklopljenih sistemov	10
013	Optimizacijske metode	10
014	Sinergetika	10
015	Teorija gradiv	10
016	Teorija turbinskih strojev	10
017	Verjetnost in statistika	10

Seznam izbirnih predmetov v smeri: Konstrukcijsko mehanske inženirske znanosti

Koda	Predmet	ECTS
101	Akustična emisija in hrup	10
102	Dinamika in vibracije	10
103	Dinamika sistemov teles	10
104	Eksperimentalna mehanika	10
105	Inženiring kontaktnih površin	10
106	Karakterizacija polimernih materialov	10
107	Lomna mehanika	10
108	Mehanika leta	10
109	Mehanizmi	10
110	Nelinearna nihanja struktur	10
111	Obratovalna trdnost	10
112	Razvojni postopki v letalstvu	10
113	Snovanje in optimiranje konstrukcij	10
114	Stabilnost	10
115	Tehnična diagnostika	10
116	Tehnični informacijski sistemi	10
117	Teorija konstruiranja	10
118	Teorija termoplastičnosti	10
119	Teorija viskoelastičnosti	10
120	Transportni sistemi in logistika	10
121	Tribologija	10

Seznam izbirnih predmetov v smeri: Energetske, procesne in okoljske inženirske znanosti 

Koda	Predmet	ECTS
201	Ekologija delovnega in bivalnega okolja	10
202	Eksperimentalno modeliranje v energetskem strojništvu	10
203	Izboljšani prenos toplote	10
204	Modeliranje motorjev z notranjim zgorevanjem	10
205	Ogrevanje in hlajenje	10
206	Prenos toplote in snovi	10
207	Teorija zgorevanja	10
208	Termoenergetska analiza procesov	10
209	Termoenergetski sistemi	10
210	Večfazni tok	10

Seznam izbirnih predmetov v smeri: Proizvodno inženirske znanosti, kibernetika in mehatronika

Koda	Predmet	ECTS
301	Izbrana poglavja iz proizvodnih sistemov	10
302	Izbrana poglavja iz tehnične kibernetike	10
303	Kompleksni mehatronski sistemi	10
304	Laserska tehnika	10
305	Neporušno testiranje materialov in konstrukcij	10
306	Obdelovalni stroji	10
307	Operacijske raziskave	10
308	Optimiranje obdelovalnih tehnologij	10
309	Posebni postopki obdelave	10
310	Procesi odrezavanja	10
311	Procesi preoblikovanja gradiv	10
312	Procesi varjenja	10
313	Računalniško integrirani obdelovalni in delovni sistemi CIM/FMS	10
314	Sistemi kakovosti	10
315	Sistemi planiranja in vodenja proizvodnje	10
316	Sočasno inženirstvo	10
317	Inteligentni strežni in montažni sistemi	10
318	Toplotna obdelava in oplemenitenje površin	10
319	Varjenje, rezanje in navarjanje z visoko gostoto energije	10

 

 

Seznam izbirnih predmetov v smeri: Proizvodno inženirske znanosti, kibernetika in mehatronika

Koda	Predmet	ECTS
301	Izbrana poglavja iz proizvodnih sistemov	10
302	Izbrana poglavja iz tehnične kibernetike	10
303	Kompleksni mehatronski sistemi	10
304	Laserska tehnika	10
305	Neporušno testiranje materialov in konstrukcij	10
306	Obdelovalni stroji	10
307	Operacijske raziskave	10
308	Optimiranje obdelovalnih tehnologij	10
309	Posebni postopki obdelave	10
310	Procesi odrezavanja	10
311	Procesi preoblikovanja gradiv	10
312	Procesi varjenja	10
313	Računalniško integrirani obdelovalni in delovni sistemi CIM/FMS	10
314	Sistemi kakovosti	10
315	Sistemi planiranja in vodenja proizvodnje	10
316	Sočasno inženirstvo	10
317	Inteligentni strežni in montažni sistemi	10
318	Toplotna obdelava in oplemenitenje površin	10
319	Varjenje, rezanje in navarjanje z visoko gostoto energije	10